Omemba: Patrick Modiano

»Žarijo dnevi. / Svit in mrak / hodita z roko v roki. / Prezreli kobuli / se s pokom / razletavajo / in brizgajo semena ...«

»Imam občutek, da že vse življenje pišem isti roman.«

»Spreletel me je vtis, kot ostanki begotnih sanj, ki jih poskušate priklicati, ko se zbudite, da bi sestavili celoto.«

»V iskanju spominov.«

»Poezijo razumem kot zgled univerzalnega in estetskega načina spoznavanja.«

»Žarijo dnevi. / Svit in mrak / hodita z roko v roki. / Prezreli kobuli / se s pokom / razletavajo / in brizgajo semena ...«

»Spreletel me je vtis, kot ostanki begotnih sanj, ki jih poskušate priklicati, ko se zbudite, da bi sestavili celoto. Videl sem se, kako hodim po temnem Parizu in porinem vrata te stavbe na Ulici Cembacérès. Oči se mi na hitro zaslepijo in nekaj sekund ne vidim ničesar, v takem nasprotju je ta svetloba s temo od zunaj. Iz katerega obdobja je to? Iz časov, ko sem se imenoval Pedro McElvoy in sem se vsak večer vračal sem?«

»Besede mičejo, dejanja vlečejo.«

»Besedilo v Literarnem nokturnu interpretira Žan Brelih Hatunić.«

»Silva Danilova je režirala neko delo s konjem, v njej pa so morali biti zvoki kotalkajočega se konja. Tonski tehniki so potegnili kable iz studia v avlo in kotalkanje se je začelo. Kotalkala je Lane Stranič.«

»Pisatelj piše umirjeno, previdno in vendar presunljivo.«

»Razvojni roman o spominu, ki ponuja razmislek o ponavljanju v življenju in v pisanju.«

»Rad bi napravil nekaj reda med svojimi spomini. Vsak od njih je košček puzzla, a veliko jih manjka, tako da je med njimi dosti prostora.«

»Spomin je fragment, ki lebdi na ogromni gmoti pozabe.«